Drama, osebno

Ljubljanska Drama je bila nekaj let moj drugi dom. Dneve sem preživljal na vajah, večere ob predstavah in včasih debatiral s sodelavci pozno v noč. Gledališki duh mi je s svojo boemsko naravnanostjo, neprizanesljivim tempom, organizacijsko zahtevnostjo in hkratnim odmikom od resničnosti zlezel pod kožo.

Čeprav sem se pozneje usmeril drugam in se mi je zdelo, da hrepenenje po gledališču zlahka potešim z obiskom premiere, me je novica o prenovi stavbe SNG Drama nekako zadela. Zavedel sem se, da nekaterih prostorov takih, kot sem jih poznal, ne bo več. Z njimi bo verjetno izginil tudi duh preteklih predstav in vlog, odigranih v tej stari, vsem ljubi in meni nekoč tako domači stavbi. Ga lahko ujamem na fotografijah, preden se z novim, večjim in bolje opremljenim zaodrjem temeljito preobrazi?

Do tega fotografskega projekta v Drami me je torej pripeljala nostalgija, kakršni se prej nikoli nisem posebno rad predajal. Odprla je pot pogovorom in se v tistih nekaj zadnjih mesecih pred selitvijo ansambla počasi gostila v zaodrju, po hodnikih, v internem bifeju, kamorkoli sem stopil. Bolj se je stavba praznila in oprema selila, več je je bilo čutiti. Fotografije gledališčnikov in prostorov stare Drame sem posnel v tem obdobju, z vseprisotno zavestjo, da v objektiv lovim ene zadnjih podob v zaodrju, kakršno je bilo.

Močno si želim, da te fotografije ne bi zadoščale zgolj nostalgičnim spominom. Del prihodkov od prodaje portretov igralk in igralcev zato namenjam Skladu Jerneja Šugmana, ki pomaga obetavnim mladim dramskim ustvarjalcem. Printi mojih fotografij na arhivskem papirju so na voljo v omejenih edicijah po cenah od 100,00 EUR dalje. Za podrobnejše informacije kliknite spodaj.